Mat 22 | SloKJV | STEP | Jezus pa je odgovoril in jim ponovno govoril v prispodobah ter rekel:

Matthew 22

22. Poglavje

1 Jezus pa je odgovoril ^a in jim ponovno govoril v prispodobah ter rekel: 2 „Nebeško kraljestvo je podobno nekemu kralju, ki je pripravil svatbo svojemu sinu 3 in poslal je svoje služabnike, da pokličejo na poroko te, ki so bili povabljeni, pa oni niso hoteli priti. 4 Ponovno pošlje druge služabnike, rekoč: ‚Povejte tem, ki so povabljeni: ‚Glejte, pripravil sem svojo večerjo. Moji voli in moji pitanci so zaklani in vse stvari so pripravljene; pridite na svatbo.‘‘ 5 Toda to so jemali nalahko in odšli [po] svojih poteh, eden k svoji kmetiji, drugi k svojemu trgovanju, 6 preostali pa so prijeli njegove služabnike in [z njimi] hudobno ravnali ter jih usmrtili. 7 Toda, ko je kralj slišal o tem, je bil ogorčen. In poslal je svoje vojske in uničil te morilce ter požgal njihovo mesto. 8 Potem reče svojim služabnikom: ‚Poroka je pripravljena, toda tisti, ki so bili povabljeni, niso bili vredni.‘ 9 Pojdite torej na glavne ceste in toliko, kolikor jih najdete, jih povabite na svatbo. 10 Tako so ti služabniki odšli ven na glavne ceste in zbrali skupaj vse, tako veliko kot so jih našli, tako hudobne kakor dobre, in poroka je bila napolnjena z gosti.

11 In ko je kralj vstopil, da vidi goste, je zagledal tam človeka, ki ni imel nadete poročne obleke 12 in mu reče: ‚Prijatelj, kako si prišel sèm brez da bi imel poročno obleko?‘ Ta pa je bil brez besed. 13 Tedaj je kralj rekel služabnikom: ‚Zvežite mu roko in stopalo ter ga odvedite proč in ga vrzite v zunanjo temo. Tam bo jokanje in škripanje z zobmi.‘ 14 Kajti mnogo je poklicanih, toda malo je izbranih.“ ^b

15 ^c Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga lahko ujeli v njegovem govorjenju. 16 In k njemu so poslali svoje učence s herodovci, rekoč: „‘Učitelj, vemo, da si pošten in v resnici učiš Božjo pot, tudi se ne oziraš na nobenega človeka, kajti ne oziraš se na zunanjost ljudi.‘ 17 Povej nam torej: ‚Kaj misliš? Ali je zakonito dajati cesarju davek ali ne?‘“ 18 Toda Jezus je zaznal njihovo zlobnost in rekel: „Zakaj me skušate, vi hinavci? 19 Pokažite mi davčni denar.“ ^{▼▼denar: v vrednosti 3,5 penijev.} ^e In prinesli so mu denar. 20 In reče jim: „Čigava sta ta podoba in napis?“ ^{▼▼napis: ali, posvetilo.} 21 Rečejo mu: „Cesarjeva.“ Tedaj jim reče: „Povrnite torej cesarju stvari, ki so cesarjeve, in Bogu stvari, ki so Božje.“ ^g 22 Ko so slišali te besede, so se čudili in ga pustili ter odšli svojo pot.

23 ^h Isti dan so prišli k njemu saduceji, ⁱ ki pravijo, da ni vstajenja in ga vprašali, 24 rekoč: „Učitelj, ^j Mojzes je rekel: ‚Če mož umre brez otrok, naj njegov brat poroči njegovo ženo in svojemu bratu obudi seme.‘ 25 Torej z nami je bilo sedem bratov in ko je prvi poročil ženo, je umrl in ker ni imel otrok, je svojo ženo zapustil svojemu bratu. 26 Podobno tudi drugi in tretji, do sedmega. ^{▼▼sedmega: gr. sedem.} 27 In zadnja od vseh je umrla tudi ženska. 28 Čigava žena, od teh sedmih, bo torej ob vstajenju? Kajti vsi so jo imeli.“ 29 Jezus jim je odgovoril in rekel: „Motite se, ker ne poznate ne pisem niti ne Božje moči. 30 Kajti ob vstajenju se ne bodo niti poročali niti ne bodo dane v zakon, temveč bodo kakor Božji angeli v nebesih. 31 Toda kar se tiče vstajenja mrtvih, kaj niste brali tega, kar vam je bilo rečeno od Boga, rekoč: 32 ‚Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‘? Bog ni Bog mrtvih, temveč živih.“ ^l 33 In ko je množica to slišala, je bila osupla nad tem naukom.

34 ^m Toda, ko so farizeji slišali, da je utišal saduceje, so se zbrali skupaj. 35 Potem mu je eden izmed njih, ki je bil izvedenec v postavi, zastavil vprašanje, ter ga skušal in rekel: 36 „Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?“ 37 § Jezus mu je rekel: „‘Ljubil boš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.‘ ⁿ 38 To je prva in največja zapoved. 39 Druga pa ji je podobna: ^o ‚Svojega bližnjega boš ljubil kakor samega sebe.‘ 40 Na teh dveh zapovedih visita vsa postava in preroki.“

41 ^p Medtem ko so bili farizeji zbrani skupaj, jih je Jezus vprašal, 42 rekoč: „Kaj mislite o Kristusu? Čigav sin je?“ Rečejo mu: ‚Davidov Sin.‘ 43 Reče jim: „Kako ga torej David v duhu kliče Gospod, rekoč: 44 ‚Gospod je rekel mojemu Gospodu: ‚Sédi na mojo desnico, dokler ne storim tvojih sovražnikov za tvojo pručko?‘‘ 45 Če ga torej David imenuje Gospod, kako je njegov sin?“ ^{▼▼[Jezus je po rodovniku sin od kralja Davida. Toda kralj David ga v Psalmu 110:1 imenuje njegov (Davidov) Gospod (Gospod: gr. najvišja avtoriteta, to je: Bog Oče). V Psalmu 101:1 je torej Gospod (Bog Oče) govoril Davidovemu Gospodu (Jezusu Kristusu).]} 46 In noben človek mu ni bil zmožen odgovoriti besede niti se mu noben človek od tega dne dalje ni drznil zastaviti še več vprašanj.